ukale .
(Como segundo miembro de compuestos).
Que reniega.
v. ukatzaile.
Fede-ukailia, edo fede guztija ukatuten dabena, edo apostatia.
Astar II 8.
azpiadiera-1.1
Deunbide latz, nekezale, buru-ukale bizimodua badaroa, antxiñeko praillea da.Agur 4-11-1972 (ap. DRA).